Bosta ti državi prvi z Zahodnega Balkana, ki jima bo uspela pridružitev EU?

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je pred torkovim začetkom turneje po državah Zahodnega Balkana poudaril, da širitev znova postaja ena ključnih prednostnih nalog Evropske unije. V intervjuju za Euronews je dejal, da je treba po letih zastoja znova zagnati proces, ki se je upočasnil predvsem zaradi zadržanosti nekaterih držav članic.

Costa je poudaril, da je prihodnost Evrope neločljivo povezana s stabilnostjo in vključevanjem regije, ter države kandidatke pozval k odločnejšemu izvajanju reform. Pojasnil je, da Bruselj ne sme izgubiti strateškega vpliva nad regijo, ki ima ključen geopolitični pomen.

Vojna v Ukrajini je po Costovih besedah pospešila pogajanja z Ukrajino in Moldavijo, a to po njegovem ne sme pomeniti, da države Zahodnega Balkana ostanejo v ozadju. Kot je dodal, bi to lahko države v regiji spodbudilo k hitrejšemu izvajanju reform. "Ni pravično, da bi Ukrajina in Moldavija prehiteli države Zahodnega Balkana."

Turnejo bo Costa začel v Srbiji, kjer že vse od novembrske tragične zrušitve nadstreška železniške postaje v Novem Sadu potekajo množilni protesti. Istega dne bo obiskal tudi Bosno in Hercegovino, nato pa bo v sredo sledil še obisk Črne gore in Kosova. V četrtek bo obiskal Severno Makedonijo, turnejo pa bo zaključil v Albaniji, kjer se bo v petek udeležil vrha Evropske politične skupnosti (EPC) v Tirani.

Costa je posebej opozoril na politično krizo v Srbiji, ki vzbuja skrb tako v EU kot Natu. Predsednik Aleksandar Vučić je bil edini voditelj države kandidatke, ki se je 9. maja udeležil proslave ob obletnici konca druge svetovne vojne v Moskvi. Od članic EU se je dogodka udeležil le slovaški premier Robert Fico, oba pa sta tako prekršila bojkot proslave, za katerega so se odločile zahodne države zaradi ruske agresije na Ukrajino.

Zaradi Vučićevega obiska v Moskvi je medtem politična skupina socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Evropsko komisijo pozvala k ukrepanju. Poročevalec Evropskega parlamenta za Kosovo Riho Terras pa je na omrežju X sporočil, da s kolegi iz parlamenta zbira podpise pod peticijo s pozivom predsedniku Evropskega sveta, naj odpove obisk v Beogradu.

Costa je v intervjuju za Euronews poudaril, da je širitev najprej proces notranjih reform in da je Vučić na nedavnem srečanju z Ursulo von der Leyen predstavil zavezo glede treh ključnih področij: volilna zakonodaja, svoboda medijev in boj proti korupciji. O Vučićevi prisotnosti v Moskvi je Costa opozoril, da je eden od pogojev za članstvo usklajenost zunanje politike z EU. A ob tem je dodal, da so "9. maja v Moskvi obeleževali dogodek iz preteklosti, medtem ko je prihodnost Srbije v Evropi".

Evropske institucije so sicer večkrat omenile leto 2030 kot morebitno ciljno leto za prve širitve, predvsem za Albanijo, Črno goro in Srbijo. A Costa poudarja, da ni določenega datuma. "Zakaj ravno 2030? Zakaj ne prej? Pristop temelji na zaslugah. Če bodo države izvedle potrebne reforme, se lahko pridružijo že prej," je dejal. "A ravno te zasluge se lahko spremenijo. Albanija in Črna gora sta trenutno očitno bolj napredni kot druge države."

Albanija bi se rada EU pridružila že do leta 2030

Priključitev Uniji do leta 2030 je tudi načrt albanskega premierja Edija Rame, ki se mu po nedeljskih parlamentarnih volitvah obeta nov mandat.

Socialistična stranka je namreč po nekaj več kot 20 odstotkih preštetih glasovnic prejela več kot 53 odstotkov glasov in prepričljivo vodi pred desnim opozicijskim Zavezništvom za veliko Albanijo pod vodstvom Demokratske stranke (PD) in Salija Berishe s približno 34 odstotki.

Če se bo izkazalo, da so napovedi glede na doslej objavljene podatke pravilne, bodo socialisti premierja Rame prepričljivo zmagali, dobili še četrti zaporedni mandat na čelu vlade in udobno večino v 140-članskem parlamentu.

To bi bil tudi njihov najboljši rezultat doslej in precejšen udarec za desno opozicijo, ki bi izgubila več kot 10 poslancev. Rama, ki albansko vlado vodi že 12 let, bi z zmago postal voditelj Albanije z najdaljšim stažem po komunističnem diktatorju Enverju Hoxhi.

60-letni premier sicer načrtuje, da bodo do leta 2027 uspešno končali pristopna pogajanja.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ob tem opozarja, da na poti do članstva v EU ni bližnjic, a da ima Albanija polno podporo Unije.

Širitev kot vzvod za mir in razvoj

Kljub napredku pa ostajajo napetosti – zlasti v Bosni in Hercegovini ter v odnosih med Srbijo in Kosovom. Costa verjame, da je prav članstvo v EU najmočnejša spodbuda za preseganje konfliktov in dolgoročno stabilnost.

"Ne poznam boljše spodbude za preseganje še odprtih konfliktov, kot je ta morda edinstvena priložnost – članstvo v Evropski uniji. To je najboljša ponudba za države Zahodnega Balkana, priložnost za blaginjo, ki bi jo drugod težko našle," je poudaril Costa.